Srce Sarajeva
Delo 10.09.2023
»Vprašala sem Elmo, kako mu je lahko oprostila, ker mu Asja v filmu ne more. In Elma mi je rekla samo: Oprostila sem, ker sicer ne bi mogla živeti.«
Tam me ni bilo že nekaj let, od pandemije. Zdi se mi, da vsako leto, ko me ni tam, izgubljam in svetloba v avgustu ni več ista. Sarajevo je zame mesto, ki je bilo v več kot dvajsetih letih, ko sem prihajala na filmski festival, moja šola življenja, šola odpuščanja, zgodba o tem, kako lahko umetnost kljubuje vojni in jo preseže. Zaradi Sarajeva je moje srce drugačno. Sem v Kinodvoru in še enkrat gledam film Najsrečnejši človek na svetu makedonske režiserke Teone
