Nebo nad Ljubljano

Ko je v ponedeljek zvečer začelo pokati, sem najprej pomislila, da se je začelo – vojne, teroristični napadi, nasilje vseh vrst so pač del našega sveta, strah se nam je zalezel pod kožo, četudi si tega ne priznamo. Hip kasneje sem si ob pogledu na pirotehnično kanonado »oddahnila«: ni bila vojna, samo bedasta veselica z ognjemetom in dimom, ki je še nekaj časa kot mokra cunja visel nad pročelji hiš. Potem sem bila samo še razočarana. Kakšni študentje so vendar to,