Psihologija strahu na pragu novega leta

V kolumni preberite: Osmega decembra tik po sončnem zahodu, ki je v Quitu, 26 kilometrov južno od ekvatorja, vse leto ob bolj ali manj isti uri, malce po šesti, ko se je med ulice počasi vil mrak, sta se mi po ozkem pločniku, ki je speljan vzporedno z v zemljo poglobljeno večpasovnico, približevala mlajša moška, ob pogledu na katera sem s približno sto metrov razločno slišala notranji glas: obrni se in teci. Zatrla sem intuicijo in korakala dalje. Ko smo bili