Samo človek

Bleščava srednjeevropske prestolnice, vse je razsvetljeno, le da skozi mozaik komaj, če ne nemogoče preštevnih snežink. Četverna družina, sprijaznjena z mrazom in močo, si ogleduje znamenitosti, gneča proletarcev in bistveno premožnejših vseh dežel, ki so se združili v centru, je ne moti. Ko je človek, Slovenec, v tujini, ga nihče, to lahko zapišem, ker žalibog nisem Jure Košir ali Branko Đurić, ne identificira. In se tako sprosti, da ne prepozna niti sam(ega)