Ocenjujemo: Zaprta vrata, režija Mateja Kokol

V nadaljevanju preberite: Pišem o tem, kaj bi lahko bilo, ker me to, kar je v predstavi dejansko bilo, v resnici tako neznansko dolgočasi, z vidika razporejanja sredstev v kulturi pa tudi nekoliko jezi. Niti aktualistične reference na vojno, dolžnosti v vojnem poročništvu, medosebno manipulacijo, mizandrijo in detomore niso bile postavljene v kak sodoben kontekst, kar je pogost postopek v sorodnih postavitvah. Ne pravim, da je tak postopek nujno dober, ampak vseeno