Nikoli ni prezgodaj, nikoli ni prepozno

Navdušil sem se takoj, ko sem slišal, kaj se ob Kamniški Bistrici dogaja. Ko te zjutraj ura s cviljenjem prebudi, ali pa si že buden, ker je postelja postala pretrda, veš, da moraš ves polomljen vstati. Greš na jutranje raztegovanje, na naš lepo urejen prostor ob vodi – za katerega se moramo zahvaliti Vinku in vsem pomagačem. Lepo mi je, ko vsako jutro zopet vidim dobrovoljno, prijazno druščino. Saj smo že postali prijatelji. No, zdaj sem njihov “ata”- še dobro, da