Maratonska vzgoja
Delo 22.10.2023
Za relativiziranje lastnih uspehov in neuspehov bi težko našel boljši poligon, kot so množične športne prireditve, to slavje nepomembnosti.
Moj prvi – in do danes najmočnejši – spomin na ljubljanski maraton sega v leto 2009, ko sem obiskoval zadnji razred osnovne šole. Atletiko sem treniral slabo leto dni, ravno dovolj, da sem si ustvaril prve vtise o kraljici športa, ki so jo cinični jeziki že tedaj klicali speča kraljica. V Sloveniji jim je bilo težko ugovarjati. Na tekmovanjih državne ravni je praviloma prevladovalo komorno vzdušje, tribune so samevale. Še tistih jeznoritih staršev, ki znajo
