S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Sholastika!

Sem peti otrok v družini. Najmlajši. In te besede mi ne gredo prav zlahka izpod prstov, kajti po svoje si pljujem v lastno skledo, ko pišem, da so mlajši bratje in sestre strašna nadloga za starejše brate in sestre. Kajti stalno se jim motajo pod nogami, tiščijo za njimi, stikajo po njihovih rečeh in se vtikajo v njihove stvari. Moj ubogi starejši brat. »Grem lahko v kino?« »Ja. Ampak Gregca vzemi s sabo.« »Grem lahko na igrišče? »Ja. Ampak Gregca vzemi s sabo.«