Izmakni trinožniku eno nogo, pa boš padel kot snop

V nadaljevanju preberite: Vsako leto isto, enako poetično ponavljanje, podobno spreminjanje barv: najprej pomladno prebujanje v nežno zeleno, zatem cvetenje tisoč in ene travniške rožice, nato zlatenje brezkončnih gričev. Portugalska se poleti pobarva čudovito zlato, a je tudi nevarno pozlačena, kajti dovolj je le iskra, in živo rumeni odtenki blisknejo v ognjeno rdeče. Ogenj pa se zdi poetičen pozimi, ko prasketajo drva na domačem ognjišču, medtem ko ima v vročih,